Pojem interesnih dejavnosti zajema kar širši okvir, saj vključuje vse populacije, ki se le teh želijo udeleževati. Program sam je namenjen tako ženskam kot moškim, žal pa je skoraj v celoti zamrla dejavnost mladih in radioamaterjev.
Svoj čas so se pri aktivu žena vključevali tudi moški, vendar se je izkazalo, kot da so to neke vrste invalidske delavnice, katerih cilj ni tka oblika dela. Ženske članice so tako postajale omejene in videz je kazal, kot da je neko delo normirano.
Vsa leta najbolj aktivna je dejavnost v aktivu žena, saj se predvsem starejše članice redno udeležujejo vseh aktivnosti. To posameznici tudi pomeni vse kamor se lahko vključi. To sicer ne pomeni, da je bistvo tega le nekaj ustvarjati, smisel je predvsem v tem, da se članica, ki sicer zaradi subjektivnih razlogov ne more drugje izražati svoje volje in sposobnosti. Namen posameznega srečanja ali delavnice je tudi v osveščanju ljudi in zaupnosti drug do drugega.
Skozi vso leto izdelujemo primerna ročna dela, kar pač članicam najbolj ugaja, razen tega organiziramo izlet članic, primerno strokovno predavanje in podobno, skratka glede na sposobnosti in želje večine.
Primerno bi bilo tudi vključevanje v univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer bi posameznih lahko uril svoj spomin in intelektualne sposobnosti. Predvsem pa je potrebno sam program prilagoditi populaciji starejših, ki je žal še najbolj aktivna izmed vsega članstva. Enostavno ne vidim primera s katerim bi se dalo privabiti mlade člane in članice k določenemu programu. Zelo pozitivno je meddruštveno sodelovanje, ki ga imamo z članicami iz NM regije. Izmenjava je vsako leto v drugi regiji z drugim programom. Tako domači kot gostujoči regiji to veliko pomeni, saj je to ostalo še edino sodelovanje na tem nivoju.
V sklopu samega naslova je zelo dejavna likovna skupina, ki sicer dela krajši čas, vendar smo svoje slike skupaj z izdelki aktiva žena že predstavili na skupni novoletni razstavi. Člani in članice aktivno delamo s pomočjo mentorja Tončka Černi-ja, brez katerega verjetno ne bi dosegli tega kar smo osvojili v risanju in slikanju v tako kratkem času. Delavnice imamo tedensko po 2 uri, vendar še posameznik mora dosti delati individualno doma, sicer je samo dve uri likovnega dela premalo za doseganje rezultatov.
Po dolgem času so se uresničile tudi želje članov in članic, ki so želeli peti za svojo dušo. Končno smo proti koncu lanskega leta po prijavah začeli s poskusnim petjem, seveda spet pod vodstvom mentorice profesorice glasbe Valerije Šemen. Vaje potekajo tedensko, začeli smo prav na začetku ob spoznavanju glasov in spoznavanju melodije. Pri tem je potrebno kar nekaj potrpežljivosti, saj ne gre vse iz same besede ali glasu. Nekako smo se odločili za ljudsko petje,s katerim naj bi se ohranjalo ljudsko izročilo, s pesmijo katerih zven bi sicer počasi bil pozabljen.
Dovolite mi, da predstavim naše delo, likovno ustvarjanje, iskanja, prizadevanja, probleme, naše videnje o naravi, ljudeh in človeškem mišljenju.
Štirideset let sem delal kot likovni pedagog na OŠ Odranci. Vodil sem različne slikarske delavnice za odrasle in tudi delo s predšolskimi otroci mi ni bilo tuje. Moje delo s paraplegiki in tetraplegiki se je začelo pred tremi leti z ožjo skupino likovne sekcije, v katero so vključeni člani in članice ter zunanji sodelavci: Marija Magdič, Zdenka Car, Anita Trebše, Matija Merklin, Franc Jožef, Franc Baum, Vesna Pauković in Elizabeta Tibaut.
Začeti z likovnim ustvarjanjem v tej skupini je bil zame velik izziv in iskanje novih poti. Umetnost obstaja vzporedno z obstojem družbe. Likovna umetnost je le ena izmed vej umetnosti, toda tokrat ne bomo razpravljali o umetnosti, različnih pogledih nanjo in podobno. Ostali bomo pri likovnem ustvarjanju naših članic in članov; torej pri neverbalni govorici - pri videnem.
Ob prvem srečanju s člani sem spoznal, da še kako drži, da je vzburjenje, napetost in zanimanje za likovno dejavnost splošen pogoj, da do likovnega izražanja sploh pride. Z empatijo, vživljanjem v njihov svet, v njihov položaj v družbi, so bili ustvarjeni novi temelji likovnega izražanja. Pri tem je na površje prišla njihova notranja in zunanja motivacija, ki je pri likovnem vzgojnem delu zelo pomembna. Brez stresnih situacij smo skupaj spoznali ABECEDO likovnega ustvarjanja. Začeli smo z risanjem, spoznali njihove prvine in risarske tehnike. Drugi korak je bil slikanje z vodenimi krijočimi barvami. Prisotne so bile tudi domače naloge. Skupaj smo ugotovili, da smo delali po začrtanem programu dela. S pomočjo originalnih likovnih umetniških del, s pomočjo reprodukcije, AV tehnologije in tehnike iz lastnega arhiva smo obdelali likovna področja (risanje, slikanje, grafika, plastično oblikovanje, prostorsko vrednotenje). Slikanje, barva, oljno slikarstvo je udeležence najbolj motiviralo, zato smo začeli s slikanjem po opazovanju in sicer v društvenih prostorih in v naravi (Filovski gaj, Sečoveljske soline, Piran, Strunjan). Bilo je nekaj učnih sprehodov in obiskov razstav. Osnove slikarskih znanj so bile skrbno načrtovane, saj brez njih ne bi bilo novih izzivov na stopnji slikarskega ustvarjanja. Obdelali smo naslednje teme: motiv, likovna vsebina, likovna snov, kompozicija in oblika, stensko slikarstvo, tabelno slikarstvo, oljno slikarstvo - barva kot psihološko sredstvo.
Pripravili smo dve samostojni razstavi, na samem sedežu društva, ter v Galeriji PAC – Zavarovalnice Triglav. Organizirane so bile slikarske kolonije, ki so se jih udeležili tudi likovniki iz drugih sorodnih društev Zveze paraplegikov in iz društva v Varaždinu in Čakovcu.
Vesel sem njihovih uspehov, slik, v zadovoljstvo pa mi je spoznanje, da sem postal bogatejši v razumevanju drugačnosti, v iskanju moralnih vrednot tuzemskega bivanja. Vsak član nosi v sebi svoj likovni izraz, svoje občutenje, svojo resnico, ki nikoli ne bo našla odgovora na vprašanje » Zakaj?«.
Avtor: Anton Tonček Černi, mentor in likovni pedagog
Z novim vodstvom pri društvu se je zamenjala tudi vodja aktiva žena, ki bo v naslednjem štiriletnem mandatu vodila in spremljala delo aktiva žena to je članica Jožica Zadravec. Smatram, da bo vestno opravljala svoje naloge, pripravila program dela in prisluhnila članicam in njihovim sposobnostim. Članice se prav tako aktivno vključujejo v športno rekreaktivne dejavnosti, ki so tedensko odvijajo na društvu - balinanje, vrtno kegljanje.
V okviru interesnih dejavnosti pa je posebej pohvalna pevska skupina. S svojim izborom pesmi predvsem ljudskih in ponarodelih, pod vodstvom mentorice glasbene pedagoginje prof. Valerije Šomen želimo tvorno sodelovati in se tudi predstaviti ob določenih priložnostih publiki tudi v širšem krogu.
Društvo organizira in izvaja športna tekmovanja in rekreativno dejavnost za paraplegike, kjer moramo upoštevati specifiko invalidnosti: dostop do športnih objektov, sanitarij, usposobljen strokovni kader, sodelovanje strokovnjakov različnih panog.
Za izvajanje športno-rekreativnih vsebin potrebujemo specifične rekvizite, športne vozičke...
Sodelujemo in nastopamo v naslednjih športnih panogah: