Aktualno

ORGANI DRUŠTVA

Naše društvo ima naslednje organe upravljanja:

OBČNI ZBOR 
UPRAVNI ODBOR
NADZORNI ODBOR
DISCIPLINSKA KOMISIJA
KADROVSKO - VOLILNA KOMISIJA
REFERENTI

PREDSEDNIK: Marija Magdič
NAMESTNIK PREDSEDNIKA : Novak Stanko
BLAGAJNIK : Matija Merklin
ČLANI UPRAVNEGA ODBORA : Jože Gomboc, Štefan Bertalanič, Slavko Bobnarič, Jožica Zadravec

REFERENT ZA ŠPORT : Leon Jurkovič
REFERENT ZA SOCIALO : Matija Merklin

PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA : Slavko Dunaj
ČLANA NADZORNEGA ODBORA : Jože Duh
NAMESTNIKA : Viljem Grah, Milan Prelog

PREDSEDNIK DISCIPLINSKE KOMISIJE : Franc Bračič
ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE : Marija Balažič, Alojz Velner
NAMESTNIKA : Ludvik Škraban, Franc Baum

VODJA INTERESNIH DEJAVNOSTI : Jožica Zadravec

KADROVSKA KOMISIJA : Leon Jurkovič, Slavko Dunaj, Jožica Zadravec, Štefan Bertalanič



PODROČJA DELOVANJA

PREVOZI PARAPLEGIKOV:

 ŠPORT IN REKREACIJA PARAPLEGIKOV:

MEDICINSKO TEHNIČNI PRIPOMOČKI:

 OHRANJEVANJE  ZDRAVJA:

INTERESNE DEJAVNOSTI:

INFORMATIVNA DEJAVNOST:

KULTURA:

VIZIJA PRIHODNOSTI

Cilj društva je, da v bodočnosti v čim večji meri pomagamo svojim članom na vseh področjih vključevanja v družbeno in zasebno življenje. Pomoč v pravem času je največje zadovoljstvo, ki ga lahko izkažemo pri premagovanju težke invalidnosti. V vsakem primeru pričakujemo pri tem pomoč širše družbene skupnosti in krovne organizacije Zveze paraplegikov Slovenije. Z ozirom na rast števila članstva, pa apeliramo tudi na državne institucije, da nam omogočajo in odobrijo kvalitetne ortopedske pripomočke, saj so nujno potrebi za zagotavljanje dostojne kvalitete našega življenja.

Povprečna sestava članstva so starejši, zato bo v prihodnosti potrebno:

• Prilagajati programe starejši populaciji;
• Čim prej naj bi se izvajal zakon o dolgotrajni oskrbi, kar pomeni, da bi tudi paraplegiki bili deležni pomoči na domu, podobno, kot invalidi v institucionarnem varstvu;
• Čedalje več je potreb po osebni asistenci, čeprav je do sedaj kot regijsko društvo nismo izvajali, saj je za naša dva člana le to izvajala Zveza paraplegikov:
• Aktivirati mlajšo populacijo v društvene aktivnosti;
• Udeleževati se obnovitvene rehabilitacije v zdraviliščih in na morju;
• Izboljšati kvaliteto posebnih socialnih programov;
• S pomočjo krovne organizacije Zveze paraplegikov kandidirati na razpisih za Evropska finančna sredstva;
• Naši predstavniki v Evropski Zvezi paraplegikov naj strmijo za izenačitev pravic paraplegikov združenih v Evropsko Zvezo paraplegikov.

Ob jubilejnem 30. letu čestitam vsem članom in članicam. Posebej ponosni smo lahko na skupne dosežke in našo vztrajnost pri uveljavljanju v družbi. Vsem po stažu mlajšim članom in članicam pa želimo, da čim prej prebrodijo težave, ki jih je prinesla takšna ali drugačna usoda.

                                                                    Marija Magdič, predsednica



DRUŠTVO SKOZI TRIDESET LET

Društvo je bilo registrirano 7. 11. 1979. Ustanovni občni zbor je potekal v Beltincih v gostilni Benko. Takrat je društvo štelo približno 42 članov. Najprej se je imenovalo Društvo paraplegikov Pomurske regije, sedež je bil v Ljutomeru na Glavnem trgu 2. Sprva smo delovali v obsegu štirih velikih občin: Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava.

Prostore smo si delili z društvom invalidov Ljutomer, sami prostori pa niso bili primerni za paraplegike, saj nismo imeli dostopa do sanitarij. Druge možnosti takrat nismo imeli. Prvi in ustanovni predsednik društva je bil Franc Stajnko, ki je uspešno vodil društvo vse do leta 1984. Pogoji za izvajanje programov so bili dokaj težavni, saj društvo še ni bilo prepoznavno. Potrebno si je bilo utirati pot v pomurskem prostoru. Financirali smo se iz raznih SIS-ov (samoupravnih interesnih skupnostih), le teh je bilo veliko.

Druga velika težava za delovanje in paraplegike nasploh so bile arhitektonske ovire, ki smo jih srečevali na vsakem koraku. Možnosti prevozov so bile slabe, saj takrat še nismo imeli kombija. Vsi člani so bili odvisni od lastnega prevoza, kar pa je bil prav tako velik problem, saj takrat osebnih avtomobilov ni bilo veliko. Redko kateri član je imel svoj avto. Tudi telefonov člani še nismo imeli, da o drugih medijih sploh ne govorimo. Komunikacija je večinoma otekala le prek dopisov in pošiljanje pošte članom. Kljub temu smo se člani rajši in bolj z veseljem srečevali na društvu in raznih aktivnostih kot se to dogaja sedaj. V začetku se ni plačevalo potnih stroškov in podobnih stvari. Še za razna srečanja so si morali člani del stroškov plačati sami, kljub temu je bila udeležba na raznih aktivnostih velika.

Pri samem ustanavljanju in začetnem delu nam je mnogo pomagal tudi član in predsednik Društva paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Prve kadrovske spremembe so bile v letu 1984, ko je bil izvoljen za predsednika društva Matija Merklin. Sedež društva je bil še vedno na lokaciji v Ljutomeru. Potrebe po bolj kvalitetnem delu in pa čedalje večje število članov so se kazale v želji po novih primernih prostorih. Te želje so se uresničile z pridobitvijo primernih prostorov za tedanje potrebe delovanja v letu 1990, ko smo se preselili na novo lokacijo v Murski Soboti; Arhitekta Novaka 2B. Prostore smo dobili v najem za dobo 4 let. V njih pa smo delovali kar 14 let do pridobitev lastnih prostorov.
Programi so se širili, saj smo izvajali posebne socialne programe, športno dejavnost, prevoze smo izboljšali s pridobitvijo društvenega kombija, s katerim smo lahko vršili prevoze za člane na razne dejavnosti.

Kot eno od redkih regijskih društev smo izvajali program aktiva žena kot interesne dejavnosti, kjer so se članice in člani vključevali v razne programe ročnih del. Obseg dela in število članstva je narekovalo, da je nuja pridobiti lastne in primerne delovno-bivalne prostore.

Pogovori za pridobitev parcele so potekali s takratnim županom mestne občine Murska Sobota g. Antonom Slavicem. Gradbeno parcelo smo nato tudi dobili od metne občine Murska Sobota. Takoj smo začeli s pripravo dokumentacije in drugega za graditev svojih prostorov. Želje so se uresničile v letu 2004, ko smo se končno ustalili na lokaciji Noršinska 14 v Murski Soboti. V vsem tem času smo normalno izvajali programe za vse člane, saj zaradi gradnje same ni bilo omejitev le teh. Gradili smo izključno iz sredstev pridobljenih za investicije. Ne smemo mimo dejstva, da nam je pri realizaciji projekta gradnje v osnovi pomagala Zveza paraplegikov, vsa ostala sredstva smo zbrali s strani občin Prekmurja in Prlekije. Pri tem je potrebno upoštevati neumorno delo in trud takratnega predsednika društva Matije Merklin-a, saj je pridobival velika investicijska sredstva na lokalni ravni, da smo lahko gradnjo zaključili.

Svoje programe smo nemoteno izvajali ves ta čas, aktivni so bili športniki, tako v kegljanju, streljanju, ribolovu, atletiki, ter prizadevne članice v aktivu žena.

V letu 2008 je bilo volilno leto. Zgodile so se določene kadrovske spremembe. Zamenjali so se nosilci funkcij predsednika in blagajnika ter organov društva. Predsednica društva Marija Magdič je prevzela funkcijo za naslednja štiri leta. Prav tako vsi ostali člani organov društva. Vsi bistveni programi za dobro vseh članov se korektno izvajajo, poseben poudarek je na posebnih socialnih programih, ter prevozih članov.

                                                                              Avtor: Matija Merklin



STATISTIČNI PREGLED ČLANSTVA

Trenutno je v Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije vključenih 77 oseb. Spodnji graf prikazuje delež članov društva po starostnih razredih. V starostnih razredih od 0 do 9 in od 10 do 19 let na srečo nimamo članov. Relativno malo jih je tudi v starostnem razredu od 20 do 29 let. Bistveno več jih je v naslednjem starostnem razredu od 30 do 39 let. Vzrok za to je verjetno v tem, da je večina ljudi v tem obdobju najbolj delovno aktivna. Zaradi tega so možnosti za delovne nesreče v tem obdobju tudi bistveno večje. Približno 70 % članov društva je starih med 40 in 69 let. V starostnih razredih nad 70 let se število članov bistveno zmanjša. Med njimi so nekateri že več desetletij vezani na invalidski voziček. Logično je, da se zaradi smrtnosti število članov v teh razredih zmanjšuje. Zaradi boljše oskrbe in podaljševanja povprečne življenjske dobe ljudi se bo v naslednjih letih število članov v teh starostnih razredih verjetno povečalo. Seveda si nihče med nami ne želi, da bi se naše članstvo povečalo tudi za enega samega člana. Na žalost pa je v življenju tako, da nesreča nikoli ne počiva.

Naslednji graf zelo nazorno prikazuje delež članov društva glede na spol. Očitno je, da je med člani bistveno več moških kot žensk. Verjetno je podobno v vseh slovenskih društvih paraplegikov in tetraplegikov. Vzroki za to se skrivajo v naravi dela, ki ga pogosteje opravljajo moški kot ženske. Veliko nesreč se zgodi pri različnih fizičnih delih, kot so npr. delo na višini, gradbeništvo, prevozništvo ipd. V poklicih, ki opravljajo ta dela so večinoma zaposleni moški. Obenem so moški ponavadi tudi pogosteje udeleženi pri različnih oblikah adrenalinskih športov. Na Inštitutu RS za rehabilitacijo ugotavljajo, da se število poškodb, ki nastajajo pri adrenalinskih športnih v zadnjih letih povečuje. Obenem bi naj bile poškodbe vedno hujše.

Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo na diagnozo članov društva. Pri moških prevladuje paraplegija v 37 %. Skoraj 20 % moških članov ima tetraplegijo. Tetrapareze in parapareze je med člani 9 %. V društvo je vključenih relativno veliko članov, ki nimajo zgoraj omenjenih diagnoz (26 %). Verjetno gre za posledice različnih bolezni, ki so povzročile podobno telesno hendikepiranost kot jo imamo paraplegiki in tetraplegiki.

Pri ženskah najmočneje prevladuje paraplegija. Takšno diagnozo so postavili v 41 % primerov. Relativno veliko žensk ima druge oblike hendikepiranosti. Takšnih je 32 %. Tetraplegija se pojavlja v 16 % primerov. Tetrapareze pri ženskah v našem društvu nismo zasledili. Relativno veliko žensk (11 %) jih je prizadetih zaradi parapareze. Zanimivo je, da je delež paraplegije pri moških nižji kot pri ženskah. Dejstvo pa je, da ne gre za bistvene razlike.

Delež članov društva po občinah predstavlja spodnji graf. Največ članov našega društva ima občina Murska Sobota. Slednje je razumljivo, saj je ta občina največja med vsemi, ki jih pokriva naše društvo. Zelo veliko članov pa imajo tudi občine Ormož, Ljutomer in Križevci. Skoraj v vseh občinah ima društvo svojega člana. Eden izmed članov društva pa je tudi iz sosednje Hrvaške. Na našem območju je nekaj občin, ki trenutno nimajo članov v našem društvu. Na žalost se to lahko kmalu spremeni. Tudi v preteklosti se je že pokazalo, da neko leto občina ni imela članov v društvu, naslednje leto pa se je to na žalost že spremenilo. Iz tega razloga je prav, da delovanje društva podpirajo vse občine in ne le tiste, ki imajo trenutno člane.


                                                                                                              Avtor: Igor Plohl



ZAPISNIKI